Ena od stvari, ki jih študentje pogosto težko uporabljajo, je pravilno in v ustreznem kontekstu uporabila nov znanstveni besednjak. Pri zagonu enote je lahko koristno, da jih seznanite z vso novo terminologijo in jim omogočite ustvarjanje vizualnih besednih desk, ki definirajo in ponazarjajo vsako besedo . Vizualni primer z definicijo lahko študentom pomaga razumeti abstraktne pojme.
(Ta navodila so popolnoma prilagodljiva. Ko kliknete »Kopiraj dejavnost«, posodobite navodila na zavihku Urejanje naloge.)
Ustvari vizualizacije ključnega besedišča za rastlinske in živalske celice.
Začnite s pripravo dvojezičnih virov, vključno s seznami besed, diagrami in karticami v angleščini in prevladujočih jezikih vaših študentov. Začnite lekcijo s preprostim in vizualnim uvodom v celice, njihovo strukturo in funkcije. Uporabite privlačne slike in osnovni jezik, da zagotovite, da lahko vsi učenci, ne glede na njihov primarni jezik, razumejo temeljne koncepte.
Predstavite osnovno besedišče celic z dvojezičnimi karticami, ki prikazujejo izraz v angleščini poleg njegovega prevoda in ustrezne slike. Organizirajte dejavnost v razredu, kjer učenci povezujejo besede celičnega besedišča s svojimi prevodi in slikami. To je lahko zabaven in interaktiven način učenja, in to v skupinah spodbuja medsebojno učenje in podporo.
Razred razdelite v različne skupine, pri čemer zagotovite mešanico učencev iz različnih jezikovnih okolij. Vsaka skupina ima nalogo ustvariti vizualni prikaz (kot je plakat ali digitalna predstavitev) celice, pri čemer označi njene dele v angleščini in maternem jeziku. To spodbuja sodelovanje, razpravo in vzajemno učenje, saj učenci skupaj razumejo in prevedejo vsak izraz.
Lekcijo zaključite tako, da vsaka skupina predstavi svoj projekt razredu in razloži dele celic v angleščini in maternem jeziku. To ne le krepi njihovo razumevanje besedišča, ampak tudi povečuje njihovo samozavest pri njegovi uporabi. Zaključite s celovitim pregledom, kot je kviz ali delovni list, kjer učenci identificirajo dele celice in napišejo izraze v angleščini in svojem maternem jeziku, s čimer utrdijo svoje učenje.
Rastlinske in živalske celice, medtem ko so obe evkariontske, kažejo več različnih razlik. Za rastlinske celice je značilna prisotnost toge celične stene zunaj celične membrane, ki zagotavlja strukturno podporo in zaščito. Vsebujejo tudi kloroplaste, organele, odgovorne za fotosintezo, ki pretvarja svetlobno energijo v kemično energijo. Druga ključna značilnost rastlinskih celic je velika osrednja vakuola, ki shranjuje vodo in ohranja čvrstost celice. V nasprotju s tem živalske celice nimajo celične stene in kloroplastov. V primerjavi z rastlinskimi celicami imajo običajno manjše in številnejše vakuole. Poleg tega imajo živalske celice centriole, ki sodelujejo pri delitvi celic, kar je v rastlinskih celicah na splošno odsotno.
Vakuole v rastlinskih celicah igrajo več ključnih vlog. Najizrazitejša je osrednja vakuola, ki zavzema pomemben del volumna celice. Ta vakuola služi predvsem kot prostor za shranjevanje vode, hranil, pigmentov in odpadkov. S shranjevanjem vode vakuola pomaga vzdrževati čvrstost celice, kar je bistvenega pomena za ohranjanje strukturne celovitosti rastline. Poleg tega lahko vakuole vsebujejo encime in druge snovi, ki prispevajo k obrambnim mehanizmom rastline, pa tudi pigmente, ki so lahko pomembni za privabljanje opraševalcev.
Celična diferenciacija je proces, s katerim manj specializirana celica postane bolj specializiran tip celice, temeljni vidik razvoja v večceličnih organizmih. Ta proces je voden z izražanjem specifičnih genov, nanj pa vplivajo notranji in zunanji dejavniki, kot so signalne molekule in okoljski pogoji. Do diferenciacije pride, ko se celice delijo in dozorevajo, pri čemer vsaka vrsta celic razvije posebne strukture in funkcije, ki prispevajo k splošni funkciji organizma. Na primer, izvorne celice pri živalih se lahko diferencirajo v različne tipe celic, kot so mišične celice, živčne celice ali krvne celice, od katerih ima vsaka svoje funkcije. Postopek diferenciacije je natančno reguliran, da se zagotovi, da celice razvijejo potrebne lastnosti za učinkovito opravljanje svojih specifičnih vlog.