Ti viri za holokavst so lahko ali pa ne bodo primerni za nekatere skupine študentov. Pri izbiri gradiva za svoje učence uporabite svojo najboljšo presojo. Za več informacij o poučevanju holokavsta si oglejte naše lekcije o zgodovini holokavsta.
Storyboard That ponuja tudi razširjen paket slik (priložen naročnini), ki vsebuje grafične podobe, vključno z žrtvami holokavsta in nacističnimi vojaki. Zaradi narave tega materiala je privzeto skrit. Spremenite nastavitve računa.
Študentske dejavnosti za Milkweed
Bistvena vprašanja za Milkweed Jerryja Spinellija
- Kdo so glavni liki v Milkweedu in s kakšnimi izzivi se soočajo?
- Katere aluzije (sklicevanja na resnične ljudi, kraje, dogodke, verske prakse, umetnost, literaturo) so bile prisotne v romanu? Kaj se lahko naučite o ljudeh in časovnem obdobju iz teh namigov?
- Katere teme, simboli in motivi so prisotni v romanu? Kako vam simbolika pomaga bolje razumeti like in njihove motivacije?
- Kakšna so nekatera sporočila, ki jih o dobroti in pogumu posreduje avtor Mlečka bralcu? Zakaj je tako pomembno poučevati, se učiti o holokavstu in se ga spominjati?
- Kaj je bildungsroman v literaturi in kakšen je to primer?
Milkweed Povzetek
Milkweed je postavljen v Varšavo na Poljskem na predvečer nacistične okupacije leta 1939. Bralec se seznani z glavnim junakom, ko mimoidočemu krade kruh. Je zelo majhen in izjemno hiter, zato zelo nadarjen tat. Malčka ujame Uri, še ena mlada sirota, ki ga vzame pod svoje okrilje. Uri vpraša majhnega dečka, kako mu je ime, ta pa odgovori "Stopthief". To je vse, kar je kdaj vedel o sebi. Uri predstavi neimenovanega malega dečka drugim sirotam: Kuba, Enos, Ferdi, Olek, Big Henryk in Jon. Vsi iščejo zatočišče v hlevu, potem ko so ukradli hrano, ki jo lahko preživijo. Mali deček uživa z Urijem. Dneve preživljajo s krajo hrane in večernimi pojedinami, medtem ko se zatečejo v zapuščeno brivnico. Uri ostriže malega dečka, mu pomaga pri umivanju in mu da nova oblačila.
Malček se nekega dne spoprijatelji z mlado judovsko deklico po imenu Janina. Občuduje njene svetleče, črne lakaste čevlje. Izmenjata si skrivna darila hrane in sladkarij. Ko septembra 1939 nacisti napadejo Poljsko in prevzamejo nadzor nad Varšavo, deček s strahospoštovanjem opazuje "parado" po ulicah. Ne zaveda se nevarnosti, ki bo sledila. Po invaziji se Uri odloči, da bo malemu dečku dal zgodbo in identiteto. Uri mu pove, da mu je ime Misha Pilsudski in da je romski deček iz Rusije z očetom, mamo, ki je bila vedeževalka, sedmimi brati in petimi sestrami ter najljubšim konjem po imenu Greta. Uri pojasnjuje, da so bombe padle na njegovo vas in je bil ločen od družine, zato je v Varšavi ostal sirota. Miša obožuje svojo novo zgodbo in se je oklepa ter vneto teče Janini povedati, da mu je ime Miša Pilsudski. Svojo zgodbo pripoveduje vsakomur, ki ga želi poslušati.
Medtem nacisti krepijo nadzor nad mestom Varšava in ciljajo na Jude. Uvedejo policijsko uro in neke noči, ko Misha svojim prijateljem dostavlja ukradeno hrano, nacist ustreli vanj in mu odseka ušesno mečico. Miša ima srečo, da je živ, a ga to ne odvrne od nadaljnjega tveganja. Še en Mišin prijatelj je vodja sirotišnice dr. Korcak (po resničnem Januszu Korczaku), ki nesebično skrbi za številne osirotele otroke. Miša jim pomaga tudi tako, da jim prinese hrano in premog, ki ga ukrade.
Jeseni 1940 je bilo ukazano, da morajo vse Jude v Varšavi prisilno preseliti v geto. Takrat je bila judovska skupnost v Varšavi največja na Poljskem in v Evropi, takoj za New Yorkom. 30 % prebivalstva Varšave je bilo Judov. Geto pa je predstavljal le 2,4 % površine mesta na zgolj 1,3 kvadratnih milj. Na svojem vrhuncu je Varšavski geto prisilno zaprl 460.000 judovskih moških, žensk in otrok. V zgodbi so Misha, njegovi prijatelji sirote, Janina, njen prijazen in mehak oče, gospod Milgrom, ki je farmacevt, njena draga mati in njen borbeni stric Shepsel prisiljeni zapustiti svoj dom v geto. Dr. Korczak in sirote so prav tako prisiljeni v geto. Misha opisuje, kako se vsi prijavijo v geto in prinesejo vse stvari, ki jih lahko nosijo.
Razmere v getu so katastrofalne. Nacistični vojaki terorizirajo in pretepajo prebivalce v presenetljivih polnočnih racijah. Hrane je zelo malo in ljudje stradajo in umirajo na ulicah. Razmere so umazane in vsi so natlačeni v tako majhnem prostoru, da se bolezen hitro širi. Vsak dan Misha vidi nova telesa, prekrita s časopisi. Odrasli so prisiljeni k težkemu delu. Janina mama zboli in na koncu umre. Kljub vsemu pa Misha ostaja nedolžno odporen. Vsak večer se izmuzne ven in išče hrano ter jo pretihotapi nazaj Janini in njeni družini. Hrano dostavlja tudi sirotam in dr. Korczaku.
Tihotapljenje je izjemno nevarno. Nekega tragičnega dne Misha vidi mladega Olka obešenega z napisom okoli vratu, da je bil umorjen, ker je bil tihotapec. Pa vendar bi brez hrane, ki jo Miša ukrade tako, da se prikrade in prikrade v "dve opeki široki" luknji v zidu geta, gotovo stradali. G. Milgrom "posvoji" Mišo v družino in z njim ravna kot s sinom. Tudi Janina in Miša sta si zelo blizu in vse počneta skupaj. Misha opisuje, kako se obnaša kot njegova mlajša sestra, posnema vse, kar počne on, tudi tihotapljenje. Janina se pridruži Miši na njegovih nevarnih nočnih izletih, saj je tudi ona dovolj majhna, da se izmuzne skozi luknjo. Nekega dne se Janina in Miša igrata v getu, ko opazita, da nekaj raste v ruševinah. Je mleček, bel, mehak in pramen. Janina verjame, da mora biti angel. Daje jim občutek upanja, da lahko v uničenih ruševinah geta zraste rastlina, da življenje nekako vztraja.
Po približno letu in pol življenja v revnih in bednih razmerah geta pride Mišin prijatelj Uri, da ga opozori, da mora pobegniti. Uri pravi, da ko se Misha ponoči prikrade tihotapit, mora teči in še naprej teči. Uri je slišal, da prihajajo deportacije. Nacisti judovskim prebivalcem geta povedo, da jih selijo na podeželje, kjer bodo lahko imeli svojo skupnost, lastne kmetije. To je laž. Z deportacijami naj bi Jude odpeljali v koncentracijska taborišča, ki so središča množičnega ubijanja. Uri opozori Mišo, naj odide, nato pa izgine. Ko Misha to novico sporoči gospodu Milgromu, gospod Milgrom reče Mishi in Janini, naj pobegneta. Obema naroči, naj naredita, kot pravi Uri, in ko se ponoči izmuzneta ven, naj tečeta in še naprej tečeta. Meni, da je to njihova edina možnost za preživetje. Vendar Janina tega ne zmore. Pri sedmih letih je premlada, da bi popolnoma razumela in ne more zapustiti očeta. Kljub temu, da Miša poskuša odvleči Janino, ta steče tja, kamor njenega očeta odpeljejo na vlak v taborišča smrti. Misha poskuša ustaviti Janino, vendar jo nacist vrže v zabojnik. Nenadoma se Uri pojavi kot nacist pod krinko in se pretvarja, da ustreli Mišo, da bi ga rešil. Uri je na skrivaj delal kot dvojni agent, pretvarjal se je, da je nacist, da bi pridobil informacije, hkrati pa sodeloval z odporom, ki je poskušal "varšavsko vstajo". Urijeva krogla je odnesla preostali del Mishinega ušesa in padel je v nezavest, na videz mrtev.
Miša se zbudi v ruševinah železniške proge. Zmedeno se poskuša sprehoditi do »pečnic«, taborišč smrti, kamor so odpeljali Janino, njenega očeta in vse ostale. Vse kar si želi je vrniti se k njim. Vendar ga najde poljski kmet, ki ga pripelje na svojo kmetijo in skrije zaradi njegove varnosti. Kmet in njegova žena skrivata Mišo tri leta do konca vojne. Ko se vojna konča, Miša nima kam iti. Zateče se k edinemu poklicu, ki ga pozna, in spet začne krasti, tokrat svoje blago prodaja na majhnem vozičku na podeželju.
Sčasoma se Miši uspe priseliti v Ameriko. Ko prispe, se imigracijskemu agentu predstavi kot Misha Milgrom. Agent si nemudoma spremeni ime v Jack. Tako Misha postane Jack Milgrom. V Ameriki Jack najde delo kot prodajalec, čeprav pravi, da ni ravno dober. Ne more si pomagati, da ne bi v dolgoveznih besedah spregovoril o vseh svojih travmatičnih izkušnjah iz vojne. Pojasnjuje, da "ni bilo pomembno, da si ti poslušal, ampak da sem govoril. To zdaj vidim. Rodil sem se v norosti. Ko je ves svet ponorel, sem bil pripravljen na to. Tako sem preživel. In ko norosti je bilo konec, kje me je to pustilo? Na uličnem vogalu, tam sem tekel z usti, se razlival. In tam sem te potreboval. Bil si steklenica, v katero sem se zlil."
Nekega dne Jack sreča žensko po imenu Vivian, ki je pripravljena poslušati njegove zgodbe. Poročita se in ona zanosi. Toda zaradi Vivian Jack ne more obvladati svojih težav in ekscentričnosti, ki jih povzroča posttravmatski stres zaradi vojne. Mnogo let kasneje Jack dela v trgovini z živili in zalaga police, ko k njemu stopi ženska. Jacku pove, da je Katherine, njegova hči, in mu predstavi njegovo mlado vnukinjo Wendy. Katherine pravi, da je čakala na srečanje z očetom, da bi Wendy lahko dal njeno srednje ime. Brez oklevanja ji Jack da ime "Janina". Katherine povabi Jacka, da živi pri njih, in on hvaležno privoli. Wendy svojega novega dedka navdušeno kliče "Poppynoodle".
Na koncu zgodbe Jack na njihovem dvorišču posadi mleček. Pove jim, da je "angelska rastlina". Medtem ko drži Wendy Janino v naročju, razmišlja o vseh imenih, ki so mu jih dajali v življenju: "Reci mi tat. Reci mi neumnega. Reci mi Cigana. Kliči me Žida. Kliči me enouhega Jacka. Ne skrb. Žrtve s praznimi rokami so mi nekoč povedale, kdo sem. Potem mi je Uri povedal. Potem trak za roko. Potem uradnik za priseljevanje. In zdaj, ta deklica v mojem naročju, ta deklica, katere klic utiša teptajoče Jackboots. Njen glas bo zadnji. Bil sem. Zdaj sem. Sem ... Poppynoodle."
Cene za Šole in Okrožja
© 2024 - Clever Prototypes, LLC - Vse pravice pridržane.
StoryboardThat je blagovna znamka družbe Clever Prototypes , LLC in registrirana pri Uradu za patente in blagovne znamke ZDA