Vsaka država ima bogato zgodovino, ki določa, kako jo poznamo danes. Pri tej dejavnosti bodo študentje raziskovali zgodovino države in jo ponazorili s časovno postavitvijo. Državo lahko izbere učenec ali jo dodeli učitelj. Študenti morajo razmisliti, kaj je dogodek resnično vreden vključitve v časovnico, in biti sposobni vključiti podrobnosti v svojo časovnico.
Za alternativo postavitvi časovne premice naj učenci ustvarijo plakat časovne premice, ki ga bodo vključili v predstavitev ali sprehod po galeriji. Tej nalogi lahko dodate več predlog, da boste študentom ponudili veliko možnosti, in ustrezno posodobite navodila.
(Ta navodila so popolnoma prilagodljiva. Ko kliknete »Kopiraj dejavnost«, posodobite navodila na zavihku Urejanje naloge.)
Datum zapadlosti:
Cilj: Ustvari 4-6 celični časovni načrt pomembnih dogodkov v zgodovini države.
Navodila za študente
Zahteve:
Začnite z razlago o tem, kaj je časovnica in njen pomen pri razumevanju zgodovinskega napredovanja. Predstavite koncept medpredmetnega učenja in razložite, kako lahko različni predmeti, kot so geografija, umetnost in družboslovje, zagotovijo celovitejši pogled na zgodovino države. Pogovorite se o stanju, na katerega se bodo osredotočili, in podajte kratek pregled njegovega pomena.
Vodite študente pri raziskovanju ključnih zgodovinskih dogodkov izbrane države. To naj vključuje geografske spremembe, pomembna družbena gibanja ter pomembne kulturne in umetniške prispevke. Spodbujajte uporabo različnih virov, kot so knjige, spletne zbirke podatkov, intervjuji in večpredstavnostni viri za zbiranje celovitih informacij.
Učencem zagotovite materiale za ustvarjanje časovnic, kot so veliki listi papirja, markerji, ravnila in dostop do digitalnih orodij, če so na voljo. Učence poučite, naj ne le postavijo zgodovinske dogodke v kronološki vrstni red, ampak tudi vizualno predstavijo medpredmetne elemente. Lahko na primer narišejo geografske spremembe skozi čas ali upodabljajo pomembne kulturne ali umetniške mejnike.
Učenci naj razredu predstavijo svoje časovnice in razložijo, kako so različni elementi iz različnih predmetov med seboj povezani in prispevajo k splošni zgodovini države. Spodbujajte povratne informacije in razpravo med študenti, da poglobite njihovo razumevanje in spoštovanje medsebojne povezanosti različnih disciplin pri razumevanju zgodovine.
Določanje pomembnih dogodkov za državne časovnice: Pri odločanju, katere dogodke vključiti v državno časovnico, se morajo učenci osredotočiti na mejnike, ki so pomembno oblikovali zgodovino in identiteto države. To vključuje njegovo ustanovitev, pomembne politične in družbene dogodke, kulturne mejnike in vplivne zgodovinske osebnosti. Ključno je izbrati dogodke, ki skupaj pripovedujejo celovito zgodbo o razvoju in značaju države. Učitelji lahko usmerjajo učence, da razmislijo o zgodovinskem vplivu dogodkov, dolgoročnih učinkih in pomembnosti za trenutni status države. Raziskovanje je mogoče voditi po zgodovinskih označevalcih, državnih zgodovinskih knjigah in izobraževalnih spletnih mestih, ki poudarjajo ključne trenutke v zgodovini države.
Podrobnosti v državnem časovnem načrtu morajo ustrezati razredni stopnji učencev in obsegu projekta. Za mlajše učence so primerne širše poteze, ki se osredotočajo na glavne dogodke in preproste opise. Starejši ali naprednejši učenci se lahko poglobijo v podrobnejše in niansirane vidike, kot so vzroki in posledice dogodkov ali manj znani, a pomembni zgodovinski trenutki. Časovnica mora biti uravnotežena mešanica izčrpnosti in jasnosti, izogibati se preobremenitvi s preveč podrobnostmi, hkrati pa zagotoviti, da so ključni dogodki informativno predstavljeni.
Predstavitev državnih časovnic je lahko ustvarjalen in privlačen proces. Študenti lahko vodijo ustne predstavitve, razlagajo dogodke na svoji časovnici in njihov pomen, medtem ko vodijo razred skozi kronologijo. Za digitalne časovnice je lahko učinkovita diaprojekcija ali interaktivna seja, ki omogoča večpredstavnostne izboljšave, kot so slike, zvočni posnetki ali video odlomki. Drug pristop je sprehod po galeriji, kjer so časovnice prikazane po učilnici, učenci pa hodijo naokoli, da si jih ogledajo in razpravljajo o njih. Ta metoda spodbuja vzajemno učenje in študentom omogoča, da se z gradivom ukvarjajo na bolj interaktiven način. Ne glede na to, katero metodo bomo izbrali, se je treba osredotočiti na jasno komunikacijo zgodovinske pripovedi in njenega vpliva na razvoj države.